HRV

SLO

Emfizem

Emfizem

Zdrava pluća

Zdrava pljuča

Kronični bronhitis

Kronični bronhitis

Kaj je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)

Na svetu je trenutno med 300 in 600 milijonov obolelih za kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Glede na obolevnost in umrljivost jo lahko uvrstimo na četrto mesto med vsemi boleznimi.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je med najmanj prepoznavnimi in najredkeje diagnosticiranimi boleznimi na svetu, tako pri bolnikih kot pri zdravnikih. To obolenje je bilo nekdaj znano kot kronični bronhitis ali emfizem. Med 65 in 78 % bolnikov nima postavljene diagnoze. Med njimi je največ bolnikov z blago obliko obolenja, vendar to vključuje tudi približno 5 % obolelih s hudo obliko KOPB. Vzrok za to je postopen razvoj težav, kot sta kašelj in hitrejša utrujenost pri fizičnem naporu, ki so pogosto prisotne tudi pri drugih obolenjih. Bolezen se poleg tega pogosto pojavi pri starejših bolnikih, ki se že tako navajajo na splošno slabše počutje, kadilci pa pogosto mislijo, da je kašelj običajen stranski učinek kajenja. Vendar bi moral prav kašelj kadilca opozoriti na to, da se nekaj dogaja in da so potrebni dodatni pregledi. Zdravi ljudje ne kašljajo.

KOPB je ena od bolezni, katere pojavnost se v zadnjem času veča najhitreje. V zadnjih 50 letih se je povečala celo za 163 %. KOPB je na četrtem mestu (po srčnem infarktu, malignih obolenjih in možganski kapi) na svetu po obolevnosti in umrljivosti, vendar pričakujemo, da bo od leta 2020 celo na tretjem mestu. Samo polovica bolnikov preživi še deset let po postavitvi diagnoze KOPB.

Oboleli za KOPB predstavljajo med 10 in 22 % odraslih prebivalcev nad 40 let. Danes je na svetu približno 300 do 600 milijonov bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Ker številni (še posebej kadilci) sploh ne vedo, da so oboleli, ni mogoče določiti točnega števila obolelih.

Trenutno najpogosteje uporabljena definicija KOPB temelji na pobudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Nacionalnega inštituta za srce, pljuča in kri (NHLBI) iz ZDA, imenovani pobuda GOLD. Kratica GOLD (angl. Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Diseases) se uporablja za globalno strategijo za diagnosticiranje, zdravljenje in preprečevanje KOPB ter pravi naslednje: »Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta bolezen, ki jo je mogoče preprečiti in zdraviti. Zanjo je značilno trajno zmanjšanje pretoka zraka skozi dihalne poti, ki najpogosteje napreduje in je povezano s kroničnim vnetjem dihalnih poti in pljuč zaradi škodljivih delcev ali plinov. Različna poslabšanja in soobolevnosti prispevajo k težavnosti tega obolenja pri posameznih bolnikih.«

Povzročitelji KOPB

Najpogosteje omenjen povzročitelj kronične obstruktivne pljučne bolezni z največ dokazi je kajenje.

Etiologija ni povsem jasna, vendar je znano, da bolezen povzroča več dejavnikov pri osebah z določeno genetsko osnovo. Različni dejavniki v dihalih, kot je izpostavljenost plinom in dimu na delovnem mestu, predvsem tobačnemu dimu, lahko pri občutljivih posameznikih privedejo do razvoja KOPB. Najbolj pogosto omenjan etiološki povzročitelj z največ dokazi je kajenje. Danes vemo, da je 50 % kadilcev (torej vsak drugi kadilec) občutljivih na škodljive učinke cigaretnega dima ter da se bo pri njih razvila ena od oblik kadilske bolezni. Med njimi jih bo pol (25 % celotnega števila kadilcev) umrlo veliko prej (pred petdesetim letom starosti), kot če ne bi kadili.

Cigaretni dim v pljučih negativno vpliva na nekatere naravne obrambne mehanizme v našem telesu. Kmalu po začetku kajenja začnejo »razpadati« obrambni mehanizmi pljuč. Najprej se poškoduje krovna plast migetalk celic v dihalih (t.i. mukociliarni klirens). Nato začne delovati sistem lokalnih signalov, ki na pomoč prikliče različne celice iz krvnega obtoka. Ta proces naredi več škode kot koristi, ker se v bronhijih nabirajo vnetne celice, ki ovirajo pretok zraka in povzročajo številne druge škodljive spremembe, kot je pospešeno izločanje sluzi.

Cigaretni dim nenazadnje poruši razmerje med dobrim encimom, tako imenovano antiproteazo, ki ima vlogo čuvaja, in »zlonamerno« proteazo, saj nevtralizira učinek antiproteaz, zaradi česar proteaze preveč intenzivno razgrajujejo pljučna tkiva, kar privede do nastanka emfizema. Pri emfizemu se zmanjša dihalna površina pljuč, prek katere se izmenjujejo dihalni plini, zato telesu primanjkuje kisika, hkrati pa se v njem nabira preveč ogljikovega dioksida. Osebe to žal občutijo kot dušenje in šibkost, saj zaradi pomanjkanja kisika trpi celotno telo.

Klinična slika

Prvi znak KOPB pri večini bolnikov je utrujenost in pomanjkanje zraka med napori.

KOPB je starostna bolezen. Načeloma se prvič pojavi po 40. letu, s staranjem pa se pojavi pri vedno večjem številu ljudi. Prvi znak KOPB pri večini bolnikov je utrujenost in pomanjkanje zraka med naporom. Druga najpogostejša težava je kašljanje z izkašljevanjem, ki več let zapored traja več kot tri mesece na leto. Kašelj in izkašljevanje sta prisotna pri približno polovici bolnikov, kar pomeni, da nekatere osebe s KOPB ne kašljajo. Zanimivo je, da so osebe lahko dlje časa bolne, vendar bolezni ne opazijo, zato diagnozo KOPB prejmejo šele po poslabšanjih, ko je bolezen običajno že na zmerno hudi stopnji. Točnih vzrokov ne poznamo, a kadilci najverjetneje znižajo merila za svoje zdravje in se ob počasnem napredovanju bolezni prilagajajo na slabše prenašanje naporov in kronično kašljanje.

KOPB danes obravnavamo kot sistemsko bolezen, ki se začne v pljučih, vendar se kaže na večini organov, predvsem v kostno-mišičnem in srčno-žilnem sistemu. Pri velikem številu bolnikov je prisotna tudi osteoporoza, oslabelost vseh mišic telesa (še posebej okončin) skupaj z okvaro srčne mišice (kardiomiopatija) in bolezni ledvic (nefropatija). Poleg tega pa so dvakrat bolj izpostavljeni tveganju nastanka malignega obolenja pljuč v primerjavi s kadilci iste starosti z isto stopnjo izpostavljenosti tobačnemu dimu. KOPB vstopi v bolnikovo življenje postopoma, vendar ga pozneje popolnoma prevzame in vpliva na kakovost vsakega trenutka njegovega življenja.

Fenotipi bolezni

KOPB ima številne obraze oziroma fenotipe, vendar je še posebej izpostavljen fenotip pogostega poslabšanja, ki lahko privede do trajnega poslabšanja pljučne funkcije.

Bolezen se sčasoma poslabšuje – napreduje, vendar ne z enako hitrostjo pri vseh bolnikih. KOPB ima številne obraze oziroma fenotipe. Raziskave po vsem svetu se osredotočajo predvsem na to področje, pri tovrstnih evropskih in svetovnih raziskavah pa sodelujejo tudi slovenski bolniki in zdravniki. Prevladuje mnenje, da ima KOPB več glavnih fenotipov: fenotip kroničnega bronhitisa, fenotip emfizema, fenotip pogostega poslabšanja, fenotip z bronhiektazijami, fenotip s pljučno kaheksijo, fenotip s povišanim tlakom v pljučnem krvnem obtoku in znaki kroničnega pljučnega srca ter fenotip z znaki sistemskega vnetja. V zadnjih letih je kot novost prepoznan tudi fenotip prekrivanja astme in KOPB (znan tudi pod akronimom ACOS – Asthma COPD overlap syndrom).

Fenotip pogostega poslabšanja je vzbudil največje zanimanje znanstvene skupnosti.  Poslabšanje KOPB pomeni nenadno, na novo nastalo poslabšanje simptomov KOPB. Bolnik se počuti izredno slabo, izkašljuje večjo količino izpljunka, ki je pogosto zagnojen, ob hkratnem pomanjkanju zraka, ki ga včasih spremlja paničen strah pred zadušitvijo. Eksacerbacija KOPB je težavno stanje za bolnika, ki zahteva energično zdravljenje. Prav zdravljenje akutnih eksacerbacij predstavlja več kot 90 % skupnih stroškov zdravljenja KOPB. Več kot 50 % bolnikov bo znova hospitaliziranih v letu dni po prvem poslabšanju. Poslabšanje KOPB je še posebej pomembno tudi zaradi tega, ker pri nekaterih bolnikih trajno poslabša pljučno funkcijo, kar pomeni, da po končani akutni epizodi KOPB bolnik ne more več doseči vrednosti FEV1, ki jih je dosegal pred poslabšanjem.

Vir: Prof. dr. sc. Sanja Popović Grle, prim. dr. med., specialist pulmolog

SN/DUOSP/20/0002