Živeti z migreno

Migrena pomeni veliko breme ne samo za bolnike, ki s to boleznijo živijo, ampak tudi za njihove družine, prijatelje, zaposlene in družbo kot celoto.

Migrena je dejansko drugi glavni vzrok let življenja z onesposobljenostjo v svetu (k letom življenja z invalidnostjo prispeva 5,6 odstotka) in glavni vzrok onesposobljenosti med 15–49-letniki. 01 02 80 odstotkov bolnikov med napadom migrene poroča o hudi ali skrajno hudi bolečini, tri četrtine se jih mora med napadom za vsaj nekaj časa uleči, polovica pa jih potrebuje bolniški dopust. 03

Razširjenost migrene je največja v najustvarjalnejšem obdobju odraslosti (od 20. do 50. leta). 04 Migrena tako povzroča pomembne neposredne in posredne družbene stroške. Prizadeti na primer sploh ne morejo delati ali obiskovati šole (absentizem) ali pa lahko še naprej poskušajo delati ali študirati, vendar so pri tem manj učinkoviti kot v obdobjih brez glavobola (prezentizem). 03 05

Kako migrena vpliva na življenje bolnikov?

Migrena pomembno vpliva na osebno življenje bolnikov.

Migrena pomembno vpliva na razmerja z družino in prijatelji 06 07

Približno polovica bolnikov z migreno (od 48,2 do 57,4 odstotka, odvisno od pogostosti migrene) navaja, da zaradi migrene najmanj enkrat na mesec manj sodelujejo pri družinskih dejavnostih. Do tri četrtine se jih manj udeležuje dejavnosti z otroki ali pri njih manj uživa, številni pa menijo, da bi bili lahko boljši starši, če ne bi imeli glavobolov. 06

Polovica bolnikov z migreno poroča, da so bolj nagnjeni k prepiranju s partnerji (50 odstotkov) in otroki (52 odstotkov), do 73 odstotkov pa jih meni, da zaradi migrene trpijo njihova družinska razmerja. 07

Migrena zmanjšuje delovno in šolsko produktivnost 03 05 08

18 odstotkov moških in 28 odstotkov žensk navaja izgubo več kot 10 dni dela v trimesečnem obdobju. 05 Približno polovica bolnikov z migreno (51 odstotkov) navaja zmanjšanje delovne ali šolske produktivnosti za najmanj 50 odstotkov. 08 Zmanjšana produktivnost lahko pomembno vpliva na njihovo karierno napredovanje, kar se kaže z deležem bolnikov z migreno, ki menijo, da so zaradi glavobolov karierno manj uspešni. 05

Migrena pomembno vpliva na druženje in druge dejavnosti 05 07

Skoraj tretjina (32 odstotkov) bolnikov z migreno se izogiba načrtovanju dejavnosti, ker jih skrbi, da bodo zaradi migrene morali dejavnost odpovedati. 07

Večina bolnikov z migreno (85 odstotkov) zaradi glavobola občasno ne more opravljati gospodinjskega dela in opravil, 07 pri čemer je ena raziskava pokazala, da moški zaradi migrene izgubijo 1 dan, ženske pa 2 dni gospodinjskega časa na mesec. 05

Bolniki z migreno se spoprijemajo s precejšnjim strahom pred prihodnjimi napadi 10

Bolniki, pri katerih se migrena pojavlja pogosteje, imajo verjetneje fobijo pred cefalgijo – strah pred migrenskim napadom. 10

Migrena je povezana s čezmerno uporabo zdravil, kar še poslabša prizadetost 11 12

Več kot polovica bolnikov z migreno meni, da uporabljajo preveč protibolečinskih zdravil. 11 Čezmerna uporaba zdravil lahko močno poveča prizadetost ter vpliva na delovno produktivnost in razpoloženje bolnikov z migreno.05 12

Bolniki z migreno imajo motnje spanja 13

Migrena je dvosmerno povezana z motnjami spanja, pri čemer glavobol povzroča moten nočni spanec, ta pa povzroča glavobol.13 Približno polovica bolnikov z migreno ima občasne simptome nespečnosti, 38 odstotkov pa jih navaja, da spijo manj kot 6 ur na noč. Motnje spanja se povečujejo s pogostostjo migrene, pri čemer se pri bolnikih s kronično migreno nespečnost pojavlja skoraj vsako noč.13

Migrena je povezana s povečanjem drugih zdravstvenih težav 14 20

Migrena je povezana s soobolevnostjo, vključno z možgansko kapjo, ishemično boleznijo srca, hipertenzijo, psihiatričnimi motnjami, sindromom nemirnih nog, epilepsijo in astmo. 14 Še zlasti se ob migreni pogosto pojavljajo duševne motnje, kot so depresija, anksiozna motnja, bipolarna motnja ter samomorilno mišljenje in poskus samomora, ki precej prispevajo k bremenu bolezni, vključno s slabšo kakovostjo življenja in manjšim zaslužkom. 14 15 17 18

Migrena povzroča finančno negotovost 05 06

Tretjino bolnikov z migrenami zaradi glavobolov skrbi dolgoročna finančna varnost zanje in za njihovo družino, četrtino zaposlenih pa skrbi, da bodo izgubili službo. 06 Približno 30 odstotkov jih je zaskrbljenih glede plačevanja gospodinjskih stroškov, 06 del zaposlenih pa zaradi življenja z migreno poroča o manjšem zaslužku. 05

Pomoč bolnikom pri prepoznavanju in opisovanju vpliva migrene na njihovo življenje

Migrenski dnevnik bolnikom pomaga spremljati migrenske napade in je lahko vir pomembnih informacij za:

• prepoznavo sprožilcev in preprečevanje prihodnjih napadov; 21 22
• prilagajanje poteka zdravljenja s prepoznavanjem motečih neželenih učinkov, nezadostne učinkovitosti ali priložnosti za preventivno zdravljenje; 21 22
• prepoznavanje vpliva glavobola na bolnikovo življenje, na podlagi česar se je mogoče pogovarjati o načinih spoprijemanja s tem. 22

Spodbujanje bolnikov k uporabi migrenskega dnevnika; bolniki si lahko za beleženje podatkov o migreni in zbiranju informacij o napadih, npr. sprožilcih, ki se jim morajo izogibati, prenesejo in natisnejo predloge ali pa uporabljajo digitalno aplikacijo, npr. Migraine Buddy.

Na voljo so orodja za oceno stopnje prizadetosti in vpliva migrene na kakovost življenja. Redna uporaba takšnih ocen lahko opozori na potrebo po prilagoditvi zdravljenja in morebitni uvedbi preventivnega zdravljenja, če se je bolnik za zmanjševanje vpliva glavobola začel preveč zanašati na akutna zdravila.

---

Reference

1. Back to contents.

   GBD 2016 Disease and lnjury lncidence and Prevalence Collaborators. Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 328 diseases and injuries for 195countries, 1990-2016: a systematic analysis for the Globa!Burden of Oisease Study 2016. Lancet 2017;390:1211-1259.

2. Back to contents.

   Steiner TJ et al. Mig raine is first cause of disability in unde r SOs: wilJ health poltticians now take notice? J Headache Pain 2018;19: 17.

3. Back to contents.

   A Report of the All-Party Parliamentary Group on Primary Headache Disorders (APPGPHD).Headache Oisorders - not respected, not resourced. Available at https://www.migrainetrust .org/wp-content/uploads/2015/1 V201OMar-APPGPH D_REPORT_Headache_ Disorders-NotR espNotReso.pdf (last accessed October 2018)

4. Back to contents.

   Stovner LJ et al. Epidemiology of headache in Europe. Eur J Neurol 2006; 13(4): 333-345

5. Back to contents.

   Steiner TJ, Stovner LJ, Katsarava Z, et al. The impact of headache in Europe: principal results ofthe Eurolight project. J Headache Pain 2014;15:31.

6. Back to contents.

   Buse DC, Scher AI, Dodick DW. et al. lmpact of migraine on the family: perspectives of people with migraine and their spouse/domestic partner in the CaMEO study. Mayo Cl;n Proc 2016; p;;, 50025-6196(16)00126 -9.

7. Back to contents.

   Lipton RB et al. The family impact of migraine: population-based studies in the USA and UK. Cephalalgia 2003;23(6}:429-440

8. Back to contents.

   Lipton RB et al. Prevalence and burden of migraine in the United States: data from the American Migraine Study II. Headache 2001;41(7}:646-657

9. Back to contents.

   Sokolovic E, Riederer F,Szucs T, Agosti R, Sflndor PS.Self-reported headache among the employees of a Swiss university hospital: prevalence, disability, current treatment, and economic impact. J Headache Pa in 2013;14:29.

10. Back to contents.

     Giannini G et al. Cephalalgiaphobia asa feature of high-frequency migraine: a ::>ilot study. J Headache Pain 2013;14(1 ): 49.

11. Back to contents.

    Dekker F, Knuistingh Neven A, Andriesse 8, et al. Prophylactic treatment of migraine; the patient'sview, a qualitative study. BMC Fam Pract 2012;13:13.

12. Back to contents.

    Raggi A, Leonardi M, Giovannetti AM, et al. A 14-month study of change in disability and mood state in patients with chronic migraine associated to medication overuse.Neurol Sci 2013;34:139-140.

13. Back to contents.

    Fernandez-de-las-Peiias C, Fernandez-Munoz JJ, Palacios-Cena M, Paras-Bravo P,Cigariin-Mendez M, Navarro-Pardo E. Sleep disturbances in tension-type headache and migraine.Ther Adv Neuro! Oisord 2017;11.

14. Back to contents.

    Wang S-J, Chen P-K, Fuh J-L. Comorbidities of migraine. Front Neurol 2010;1.

15. Back to contents.

    Arita JH, Lin J, Pinho RS, et al. Ado/escents with chronic migraine commonly exhibit depressive symptoms.Acta Neuro! Belg 2013;113:61-65.

16. Back to contents.

    Raggi A. Covelli V, Schiavolin S, et al. Psychosodal difflculties in patients with episodic migraine: a cross-sectional study. Neurol Sci 2016;37:1979-1986.

17. Back to contents.

    Zebenholzer K, Lechner A. Broessner G, et al. lmpact of depression and anxiet) on burden and management of episodic and chronic headaches - a cross-sectional multicentre study in eight Austrian headache centres.J Headache Pain 2016;17.

18. Back to contents.

    Fornaro M, De Berardis O, De Pasquale C, et al. Prevalence and dinical features associated to bipolar disorder-migraine comorbidity: a systematic review. Compr Psych;atry 2015;56,1-16.

19. Back to contents.

    Sacco S, Kurth T. Migraine and the risk for stroke and cardiovascular disease. Curr Cardiol Rep 2014;16:524 .

20. Back to contents.

    Doulberis M, Saleh C, Beyenburg S.ls there an association between migraine and gastrointestina1 disorders? J Ciin Neurol 2017;13:215-226.

21. Back to contents.

    Silberstein SO. Practice parameter:evidence-based guidelines far migraine headache (an evidence-based review): report of the Ouality Standards Subcommittee of the American Academy of Neurology. Neurology 2000; 55(6):754-762.

22. Back to contents.

    National Institute for Health and Care Excellence. Headaches in over 12s: diagnosis and management. Clinical guideline 150.September 2012 (updated 2015).