Osnovna dejstva o astmi
Čeprav astme ni mogoče ozdraviti, jo je mogoče z ustrezno terapijo dobro nadzorovati brez nočnih in dnevnih simptomov.
Sama definicija astme poudarja kronično vnetje dihalnih poti, zaradi česar so te preobčutljive na zelo raznolike dražljaje. Po izpostavljenosti določenim dražljajem se dihalne poti zožijo zaradi mišičnega krča, nastajanja čepov sluzi in otekanja sluznice, zaradi česar pride do oteženega pretoka zraka. Tako se pri občutljivih posameznikih pojavijo težave, kot so ponavljajoči napadi težkega dihanja, piskanja, kašlja in napetosti v prsnem košu, še posebej ponoči in/ali zgodaj zjutraj. Ti simptomi so običajno posledica difuznega zoženja (spazma) bronhijev, ki je večinoma reverzibilno – spontano ali z zdravljenjem.
Najpogostejši sprožilci astme so virusne okužbe, alergeni, kot so pršice (v posteljnini, preprogah, tapeciranem pohištvu), cvetni prah, plesni in glivice, tobačni dim, onesnaženje zraka, telesni napor, stres in močni čustveni dražljaji ter dražilne kemične snovi. Napadi astme so lahko občasni, vnetje dihalnih poti pa je kronično. Med posameznimi napadi lahko pride do popolne remisije bolezni. Med remisijo je nekatere nepravilnosti pri dihanju mogoče odkriti samo z občutljivimi testi.
Astma je kronična bolezen, ki običajno zahteva dolgotrajno zdravljenje, kar pri številnih bolnikih pomeni vsakodnevno jemanje osnovnih zdravil. Čeprav astme ni mogoče ozdraviti, jo je mogoče z ustrezno terapijo dobro nadzorovati brez nočnih in dnevnih simptomov ob postopnem zmanjšanju ali ukinitvi zdravil za astmo. Ob ustreznem zdravljenju simptomatska zdravila niso potrebna, zato lahko bolnik živi normalno in aktivno.
Nekatere bolezni imajo lahko zelo podobno klinično sliko kot astma, na primer akutni bronhitis in bronhiolitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), bronhiektazije, karcinomska limfangioza, srčno popuščanje ter anatomska ali funkcionalna obstrukcija zgornjih dihalnih poti. Kljub delnem prekrivanju simptomov lahko astmo razvrstimo v dve večji kategoriji.
Alergijska astma
Prva kategorija je alergijska astma. Imunološko vnetje je temelj vseh kliničnih oblik astme, glavni imunološki mehanizem pri tej obliki astme pa je alergijska reakcija, ki jo posredujejo protitelesa IgE – znana tudi kot preobčutljivostna reakcija tipa I. Histološko se vidi dominacija Th2 limfocitov, kar je značilna slika za imunološki odziv pri astmi in atopiji.
Za bolnike z alergijsko astmo so značilni atopija, povišan nivo protiteles IgE in naslednje značilnosti:
- Velika pogostost ekcema in alergijskega rinitisa. Domnevno ima celo 90 % bolnikov z astmo tudi alergijski rinitis, okoli 40 % bolnikov z alergijskim rinitisom pa ima astmo. Alergijski rinitis se pogosto pojavi pred astmo, zato velja za dejavnik neposrednega tveganja za njen razvoj. Za učinkovito zdravljenje astme je potrebno istočasno zdravljenje alergijskega rinitisa.
- Napadi, ki se pojavljajo v prvih treh desetletjih življenja
- Sezonski simptomi
- Pozitivni kožni alergijski testi in specifični bronhoprovokacijski testi za specifične alergene
- Tendenca remisij po otroštvu
Nealergijska astma
Druga kategorija je nealergijska astma, ki se pojavi pri osebah brez dokazane atopije ali specifičnih zunanjih sprožilcev (»triggerjev«). Prav tako obstajajo določene značilnosti, ki so lastne tej obliki astme:
- Starejši bolniki imajo največje tveganje za razvoj bolezni
- Manjše atopije in astme so pogosto prisotne v družinski anamnezi
- Ni zvišanih vrednosti serumskega IgE, negativni kožni alergijski testi in specifični bronhoprovokacijski test za specifične alergene
- Slabši odziv na terapijo
- Večja pogostost alergije na aspirin
- Nagnjenost trajnim simptomom in hudi astmi, ki privede do nepovratne obstrukcije dihalnih poti
Simptomi astme
Za astmo so značilni napadi suhega kašlja, občutek pomanjkanja zraka, pritisk v prsnem košu ter nočno ali zgodnje jutranje zbujanje.
Za astmo so značilni napadi suhega kašlja (včasih je prisotno suho pokašljevanje), pri nekaterih bolnikih pa tudi samo suh kašelj, kar imenujemo tudi »astma v obliki kašlja«. Pogosto je prisoten občutek pomanjkanja zraka, ki ga lahko spremljajo zvoki ob dihanju, na primer žvižganje ali piskanje. Pojavi se pritisk v prsnem košu, ki ga spremlja občutek napihnjenosti pljuč, prisotno pa je tudi nočno ali zgodnje jutranje zbujanje (običajno pred svitom) zaradi občutka pomanjkanja zraka ali suhega kašlja.
Klasifikacija težavnostnih stopenj astme glede na pogostost napadov in stopnjo obstruktivnih motenj dihanja (PEF – največji pretok med izdihom, FEV1 –forsiran ekspiratorni volumen v prvi sekundi izdiha):
- Občasna astma – napadi se pojavijo manj kot enkrat tedensko, nočni napadi pa manj kot dvakrat mesečno. PEF ali FEV1 > 80 % normalne vrednosti
- Blaga trajna astma – napadi se pojavijo več kot enkrat tedensko, vendar manj kot enkrat dnevno, nočni napadi pa se pojavijo več kot dvakrat mesečno. PEF ali FEV1 > 80 % normalne vrednosti, variabilnost PEF znaša 20 do 30 %.
- Zmerna trajna astma – vsakodnevni napadi z nočnimi napadi več kot enkrat tedensko. PEF ali FEV1 60 do 80 % normalne vrednosti, variabilnost PEF > 30 %.
- Huda trajna astma – pogosti dnevni in nočni napadi. PEF ali FEV1 < 60 %, variabilnost PEF > 30 %.
Farmakološko zdravljenje astme
Osnova zdravljenja so protivnetna zdravila, med katerimi so najpomembnejši inhalacijski sterodi. Bolniki jih morajo jemati redno v različnem odmerku, ki je potreben, da pride do umiritve astmatskega vnetja. V nekaterih indikacijah, zlasti pri pridruženi simptomatiki rinitisa, bolniku predpišemo tudi antilevkotriene, ki jih ravno tako prištevamo med protivnetna zdravila. Za lajšanje simptomov bolniku predpišemo t. i. olajševalce oziroma bronhodilatatorje. Olajševalce bolniki jemljejo, kadarkoli se pojavijo simptomi astme. Njihova poraba je pomemben dejavnik, ki ga upoštevamo pri oceni urejenosti in intenzivnosti astme. Na tržišču je tudi večje število kombiniranih pripravkov, ki vsebujejo tako inhalacijski steroid kot olajševalec. Pri manjšem številu bolnikov poteka astma s perzistentno težko klinično sliko. Poleg odkrivanja vzrokov za težek potek bolezni, zahtevajo ti bolniki zdravljenje s sistemskimi steroidi, pa tudi drugimi sistemskimi protivnetnimi zdravili.
Vir: Doc. dr. sc. Suzana Kukulj, dr. med., specialist pulmolog
SN/DUOSP/20/0001