Trg ponarejenih zdravil je vsako leto odgovoren za smrt na tisoče ljudi po vsem svetu in za še več primerov paralize ali hudih zdravstvenih težav, zaradi jemanja ponarejenih zdravil, ki so lahko kontaminirana ali imajo pretečen rok uporabe.2

V združevanju v boju proti ponarejenim zdravilom je družba Teva uvedla revolucionarno novo 2D-črtno kodo, ki bi lahko pomenila konec teh nevarnih ponarejenih zdravil. Družba Teva je porabila več kot 100 milijonov dolarjev za ustvarjanje nove tehnike serializacije, da bi zagotovila pristnost zdravil ter vlila zaupanje veletrgovcem in potrošnikom ter preprečila nezakonito bogatenje kriminalcev.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prihodek od prodaje ponarejenih zdravil ocenjuje na približno 200 milijard dolarjev, kar predstavlja približno 10–15 odstotkov svetovnega farmacevtskega trga3. Prodaja se lahko izvaja na črnem trgu ali prek interneta, v nekaterih primerih pa ponarejena zdravila bolniki dobijo celo na recept.

Z naraščanjem uporabe ponarejenih zdravil v svetovnem merilu je podjetje Teva sprejelo ukrepe, s katerimi bi z namestitvijo 2D-črtne kode in z ustrezno globalno identifikacijsko številko na 326 embalažnih linijah otežili ponarejanje. Družba Teva skupaj z vodjo programa Galitom Meyranom, ki vodi projekt serializacije, že od leta 2015 načrtuje, kako najbolje uvesti nove črtne kode.

Meyran verjame, da lahko črtna koda bolnikom vlije zaupanje v zdravila, ki jih jemljejo. »Gre za majhno črtno kodo, ki ima velik vpliv na zdravje bolnikov in izpolnjevanje zavez naše blagovne znamke. Potrošnik se lahko prepriča, da ima pristno zdravilo in da mu nihče ne poskuša prodati ponaredka.«

Farmacevtska industrija že dolgo daje poudarek sledljivosti v boju proti ponarejanju, vendar to kriminalcev ni ustavilo pri proizvodnji in uspešni prodaji ponarejenih zdravil. Po navedbah WHO so ponarejevalci ponaredili vse vrste zdravil, od zdravil za AIDS do antimalarikov, pri čemer se ocenjuje, da je 1 od 10 zdravil v državah z nizkim in srednjim dohodkom ponarejeno ali pa ne zadostuje standardom4.

Meyran, ki je pri uresničitvi projekta sodeloval z več sto zaposlenimi v 38 obratih družbe Teva po vsem svetu, še dodaja: »Pri družbi Teva se ne ustavimo pri izdelavi zdravila in njegovi uvedbi na trg. Sprejemamo vse ukrepe, da bi bolnikom in farmacevtom zagotovili možnost preverjanja, ali je zdravilo, ki ga imajo, pristno zdravilo družbe Teva.«

V zadnjih letih je družba Teva sodelovala z vladami in carinskimi organi po vsem svetu, da bi izkoreninila trgovanje s ponaredki. Leta 2013 je Teva pomagala razkrinkati dobro razvito organizacijo za ponarejanje zdravil, potem ko je bolnik v Nemčiji opazil napake v črkovanju na škatlici zdravil in se obrnil na družbo. Družba Teva se je odzvala tako, da je kupila nekatera od sumljivih zdravil in jih testirala v lastnem laboratoriju. Odkrila je, da zdravilo sicer vsebuje pristne farmacevtske sestavine, vendar ni bilo izdelano s strani družbe Teva, kot je bilo navedeno.

Družba Teva bo v boju proti naraščajoči grožnji, zaradi ponarejenih zdravil in za reševanje regulativnih sprememb vsako leto spremenila embalažo za milijarde tablet in kapsul, ki jih izdeluje, ter pri tem vključila novo črtno kodo. Družba Teva prvič v svoji zgodovini izvaja projekt, ki vključuje tako številčne oddelke in sodeluje tako z globalnimi kot lokalnimi skupinami po vsem svetu.

Meyran, nekdanji pooblaščenec za informacijska tveganja, ki je v družbi Teva zaposlen že šest let, dodaja, da je projekt plod dolgoletnega sodelovanja med ducati oddelkov. »Ta projekt je vključeval resnično globalno ekipo, vključno z oblikovanjem, naročanjem, dobavno verigo, embalažo in številnimi globalnimi menedžerji,« je dejal.

»To je za podjetje pomemben globalni program, ki bo vplival na vsa področja našega poslovanja. Sodelovanje s toliko različnimi oddelki in deljenje znanja predstavlja velik dosežek.
»Podobno kot v filharmoničnem orkestru, kjer morajo različni glasbeniki igrati usklajeno in izjemno natančno, da je skladba odigrana jasno in dobro zveni,« še dodaja. »Bilo je zahtevno, zato sem na ekipo, ki je to omogočila, ponosen.«

V preteklosti uporaba ponarejenih zdravil v industrializiranih državah, kot sta ZDA ali Zahodna Evropa, ni bila razširjena, vendar je z velikim številom potrošnikov po svetu, ki dandanes poceni zdravila kupujejo prek interneta, opažena tudi porast ponarejenih zdravil. Po ocenah WHO predstavlja delež ponarejenih zdravil v Afriki ter v nekaterih delih Azije in Latinske Amerike 20-30 odstotkov trga5. Prodaja ponarejenih zdravil pogosto negativno vpliva na tiste, ki živijo v državah tretjega sveta, prodajo teh zdravil pa so odkrili tudi na visoko reguliranih trgih v ZDA in EU.

Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) in Evropska unija (EU) sta za boj proti ogromni škodi, ki jo povzroča uporaba ponarejenih zdravil, uvedli načrte za zagotovitev serializacije vsake zapečatene škatlice.  Tudi Ruska federacija načrtuje začetek izvajanja podobnih ukrepov v januarju 2020.

__________________________________

Ogled vira:

1 Vir: https://www.strategyand.pwc.com/reports/counterfeit-pharmaceuticals

2 Vir: https://www.economist.com/node/21564546

3 Vir: http://www.who.int/bulletin/volumes/88/4/10-020410/en/

4 Vir: http://www.who.int/bulletin/volumes/88/4/10-020410/en/

5 Vir: http://www.who.int/medicines/regulation/ssffc/publications/gsms-report-sf/en/