Velika večina napadov traja manj kot pet minut. Večina napadov mine "sama od sebe". Pri napadih, kjer bolnik vnaprej zazna prvi znak (latinsko aura), se lahko pripravi na napad oz. umakne iz nevarne situacije oz. namesti v položaj, pri katerem se ne more poškodovati.

Pri nekaterih napadih, zlasti tistih, ki jih spremlja nenadna sprememba mišičnega tonusa, se bolniki lahko tudi huje poškodujejo. Med napadom bolnika zaščitimo pred poškodbami tako, da odstranimo nevarne in ostre predmete, razpnemo mu ovratnik, obrnemo ga na bok in odstranjujemo iz ust izločke (slina, izbruhanina), ki mu lahko ovirajo dihanje. V usta ne potiskamo ničesar (včasih so s tlačenjem trdih predmetov skušali preprečevati ugriz v jezik). Bolniku ničesar ne vlivamo v usta. Počakamo pri bolniku, da si opomore. Napadu lahko sledi zamračeno stanje, med katerim se bolnik odziva neustrezno, avtomatično, lahko tava po prostoru. Pri tem ga spremljamo, ne skušamo pa se mu zoperstaviti ali ga siliti k mirovanju.

V večini primerov bolnika po napadu ni potrebno pošiljati k zdravniku. Danes so na voljo za prekinjanje daljših napadov zdravila v obliki rektiol (v tekoči obliki shranjena zdravilna učinkovina v "hruškicah", iz katerih jih lahko iztisnemo v črevo, če je tako določil zdravnik). V bolnišnici zdravilo vbrizgajo v žilo. Le redko se daje zdravilo z injekcijo v mišico (ker učinkuje prepočasi). Vsa ostala zdravila, ki jih bolnik zauživa po nekaj let, služijo temu, da preprečujejo ponavljanje napadov. Medicinska obravnava je nujna ob prvih napadih, ko je potrebno ugotoviti ali, sploh gre za epileptične napade, in opredeliti za kakšno podvrsto napadov gre. Takrat skušajo ugotoviti tudi vzrok epilepsije in določijo najustreznejše zdravljenje. Kasneje so bolnikom predpisane redne kontrole.

Pri večini bolnikov so protiepileptična zdravila tako učinkovita, da ostanejo brez napadov več let (medtem ves čas redno jemljejo zdravila). Nato jim zdravnik (ob kontroli elektroencefalograma) postopno ukine zdravila. Večini se napadi kasneje ne ponovijo več.

Epileptični status: kadar se napadi vrstijo eden za drugim tako, da se bolnikova zavest vmes ne zbistri oz. (pri novorojenčku) se nevrološko stanje ne popravi, ali pa kadar trajajo krči dlje kot 20 minut, govorimo o epileptičnem statusu. Epileptični status s krči terja nujno takojšnje ukrepanje (diazepam-za večino bolnikov najustreznejše zdravilo) in zdravljenje v bolnišnici.