Slovenščina pozna za epilepsijo dve imeni: božjast in padavica. V stroki, pa tudi med obolelimi, se malo uporabljata iz več razlogov. Prvo poimenovanje nosi v sebi verovanje, da je bolezen prav posebne narave, "božja", kar je v zgodovini in do neke mere tudi v sedanjosti še botruje posebnemu odnosu do oseb z epilepsijo. Že stari grški zdravnik Hipokrat je trdil, da epilepsija ni "nič bolj božja od katere druge bolezni in da jo povzročajo bolezni in okvare možganov, pojavlja pa se tudi v družinah". Izraz "padavica" je neustrezen zato, ker se pri bolezni pojavlja še vrsta drugačnih napadov, brez padcev. Zato se, čeprav tuje ime "epilepsija" zdi ustreznejše.

Definicija

O epilepsiji govorimo, kadar se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic (nevronov) pojavijo napadi. Veliko ljudi dobi takšen napad le enkrat v življenju. O epilepsiji govorimo, če se napad ponovi. Napade, ki nastopajo med prebolevanjem akutnih nevroloških bolezni (npr. vnetja možganov, zastrupitve, presnovne motnje) ne štejemo k epilepsiji. Diagnozo epilepsije postavimo, če se po preboleli akutni bolezni napadi še vedno ponavljajo.